Naj vam pokažem mojo novo kraljico.
Včeraj sem jo dobila za moj
okrogli rojstni dan od hčerke Sare.
Za leta se ne sprašuje:)
Naj vam pokažem mojo novo kraljico.
Včeraj sem jo dobila za moj
okrogli rojstni dan od hčerke Sare.
Za leta se ne sprašuje:)
O ljubezni ne vem revež večno zaljubljeni, ničesar.
Vse, kar bi rekla o njej, je malo
a moralo bi biti več.
Vse kar o njej zamolčim,
je neskončno več, kot mi pomeni.
A je vse zelo enostavno: rodiš se in umreš.
Vmes pa si želiš zmeraj in neprestano,
da bi te imel kdo rad.
Potrebuješ ljubezen.
In ko je, z neba dežujejo rože
(Tone PAVČEK)
Rada imam noč, kadar je nebo jasno in polno zvezd.
Morda bi morala živeti za noči, ko je vse tiho in spi.
Ko vsi držijo jezik za zobmi.
Ko slišiš samo murne in je v zraku množica obljub.
Življenje ni vedno lahko, je pa lahko enostavno.
Le mi si ga zakompliciramo.
Ne bom rekla, da je preprosto kot pasulj,
ni pa niti približno tako zapleteno,
da ga ne bi mogli povsem dovolj imeti radi.
Kar je bilo,
ni odšlo.
Kot senca med koraki
se plazi
in leze v spomin.
S komentarji pa dokazujemo - te,
da skupnost obstaja kot prostor spoštovanja,
razumevanja in bližine.
Obstajam skozi dobro in slabo.
Dolgo je trajalo, da sem se tega naučila.
Za takšne, ki prijaznost že živijo, in za takšne,
ki se prijaznosti šele učijo.
Za takšne, ki verjamejo v dobro,
in za takšne, ki vedo, da ni treba premikati gora,
da bi se vsak dan znova zaljubili v življenje.
Za takšne, ki želijo biti nekomu razlog, da se nasmehne.
Da upa. Da verjame.
In za takšne, ki želijo živeti v svetu,
kjer je človek človeku Človek.
Popoln v svoji nepopolnosti.
Prijazen in hkrati svoj
Zunaj skeli, znotraj boli.
Malo pošpricamo, praska, rana
in bolečina ostane.
Tavamo, naokoli kot slepi.
Iščemo in želimo.
Razdalja do cilja je bila enaka,
oddaljenost med ljudmi vse krajša
in predsodki oklofutani,
Veliko zgodb je prineslo voljo,
nasmeh, tekle so solze, sedaj strah
kam in kako naprej.
Odlepila sem se od navad
šla naprej v nov svet razvad,
med stare nove ljudi.
Vsak dan me polijejo z novo zgodbo
in pripeljejo ljudi od znotraj
Vem, da so pravi prijatelji redki.
Moj čas je dragocen, vem kaj hočem.
Nikoli me ne podcenjuj
Modrina neba je prostor,
kjer se misli za trenutek ustavijo
Tukaj ne iščem popolnih stavkov
ali končnih odgovorov,
temveč iskrenost trenutka,
tiste misli, ki se pojavijo,
v tišini večera ali dneva
na katera nimam odgovora.
To je moj osebni prostor
razmišljanj in občutkov.
Nekatere misli so lahke in tihe,
druge nemirne,
a vse imajo skupno to,
da so resnične v trenutku,
ko so zapisane.
Ni važno, kako me vidijo drugi,
važno je, kako vidim samo sebe.
Vedno sem to, kar sem,
kajti ostalih je vedno preveč.
Naj mi pot VEDNO prekriža
čim več prijaznih ljudi
Cel svet je poln čudežev,
a smo tako navajeni nanje,
da jim pravimo čisto običajne reči