5.3.26

Sanje več ne bolijo


Ko hodim brez cilja

 sanje več ne bolijo.

V meni živijo ptice,

ki zjutraj nad mestom letijo.

Vem, da igre ni konec

in karte se znova delijo.

Želim si, da zjutraj brez želje

se ne bi nikoli zbudila





5 komentarjev:

teuta pravi ...

Jako lijepo napisano. Želim ti lijepe karte, nek ti ih sreća podijeli. Lp

nachtfresser pravi ...

Otkrivaš nam pjesnikinju u sebi, lijepo :D

U zvijezdama piše pravi ...

Imaš poetsku dušu

Kejtoo pravi ...

Zanimljiv pjesmuljak

POETIKA pravi ...

Nkad bez želja, to je točno