Jesen jo uči,
da pusti času čas.
Ima občutek, da je sama sebi
večna neznanka.
Sebe ponovno postavlja na nek stranski tir,
ker jo je strah.
Strah da so jo čustva odnesla predaleč.
Ohranja miren obraz,
medtem ko v njej divja nevihta.
Vedno znova razmišlja.
Ko zapre oči, ve da je tukaj in z njo.
V njenih sanjah in tišini je nekaj,
kar ne zna povedati z besedami.
Je nekaj, kar živi v njej.
Slike, ki jih prinaša noč.
Zaupa in verjame
svojim občutkom, sanjam.
Njene Sanje so kot pisma
ki jih nekdo piše.
So tihi del nje,
ki nikoli
ne spi.
Ona sanja
z odprtimi očmi
Ni komentarjev:
Objavite komentar