Nevidnim
stopinjam naproti
stopa skozi megleni čas,
ki ji daje
možnost, da vse postavi na svoje mesto.
Vse kar je povezano z zmešnjavo v mislih
postavlja na pot.
Ko posluša sebe
ima preveč informacij v sebi.
Našla bo odgovore,
pozabila na spomine, ki naj ostanejo spomini.
Spomini brez razloga.
Včasih občutek topline.
Včasih sanje.
Včasih solza.
Včasih mir.
Včasih je dovolj, da se ustavi,
zapre oči,
prisluhne sebi.
Ve, da je prerastla veliko več kot misli.
Njena ranljivost
ni bolečina je pogum.
Ko odpre srce sebi, drugemu,
se zgodi nekaj nežnega,
nekaj, kar ostaja v njej
in z njo