Ta zlata in lepa jesen
a v njej tišina.
Listi padajo
brez razlage, ker je njihov čas.
Nekaj je v njej,
ki čaka, da sliši.
Ne da bi iskala. Ne da bi hotela.
Prepušča se dnevu.
Tiho zaupa sebi
brez dokazovanja
kot ogledalo ki ne laže.
In tiha voda,
ki ne skriva dna
a potrebuje mir, da postane prozorna.
Zlati listi jeseni jo spominjajo,
da lepota ni vedno glasna.
Resnica je tisto, kar čuti, ko je tiho.
Ni ji treba vedeti vsega.
Ne rabi imeti odgovora
na vsako vprašanje, ki je v njej.
Danes je dovolj,
da si pusti malo svobode.
Samo toliko, da diha
Ni komentarjev:
Objavite komentar