Njen dan

 

Ona ne išče več

 odgovore, 

ne plava proti toku, dovoli,

 da tok nosi njo.

Danes je njen dan.

 Opazuje jesen.

Jesensko listje, 

 ki nežno pada 

brez napora, brez odpora.

 Dovoli si,

 da se njena "notranja" lučka

 prižge nežno in napolni s svojim

mirom.

Ni treba,

 da je vsak njen dan popoln.

 Dovolj je,

 da se začne in konča

 z malo miru,

 topline in občutkom,

da jo ima nekdo rad.

Ona

 te ljubi z vsem, kar ima.

Ljubi globoko.

Čuti stvari, ki jih drugi pogosto niti ne opazijo.

Toda njena največja moč 

je  njeno največje

 prekletstvo.

Ne da razume tvoje bolečine,

ona jo začuti kot svojo.

Tvoj strah, žalost,

tvojo osamljenost,

tvoje upanje.

Tvoje rane, ki jih skrivaš pred svetom.

In pogosto jih nosi še dolgo potem, ko ti že odideš.

To je njeno prekletstvo:

da včasih ne ve,

 kje se konča njena bolečina in

 začne bolečina nekoga drugega.

Ni je težko zlomiti.

Ne potrebuje maščevanja.

Preprosto odide